Učenje marketinga

Do leta 1999 je Eric Stein v Las Vegasu vodil družbo Friend Group Ltd, podjetje, ki se je ukvarjalo s trženjem oglasnih prostorov, in je ljudem, ki bi hoteli investirati, obljubljal bajne dobičke. Na primer Thomasu Carlislu, ki je vložil sto tisoč dolarjev in jih je šest tednov pozneje na bančni račun dobil 158.000, skupaj s povabilom, da spet investira. To je nič hudega sluteč tudi storil in izgubil je vse svoje prihranke. Afera Sterling Group je največja goljufija v zgodovini Nevade: po piramidnem sistemu je Stein izplačeval dobiček investitorjem predvsem z dobičkom od tistih za njimi in tako naprej. Na koncu je praznih rok ostalo 1800 ljudi, prebrisani podjetnik pa je ustvaril pravcat mali imperij, vreden 50 milijonov dolarjev. Potem se je hišica iz kart sesula in končal je v zaporu, piše italijanski Capital.

Tri leta, ki jih je preživel v samoti, so bila dovolj, da je resno razmislil o svojem življenju in vrednotah. Pokesal se je in zdaj sojetnike uči, kako poslovati pošteno in kako se izogniti takim, kakršen je bil nekoč sam. Tudi njegovi študentje niso s hruške padli. Skoraj vsi imajo obilo izkušenj s področja trženja in prodaje, predvsem kokaina, tudi hašiša, marihuane in heroina. Namen »zaporniške univerze« v Fort Devensu v Massachusettsu je tečajnike naučiti, kako izkušnje s črnega trga uporabiti v svetu zakonitih kupčij in začeti novo, pošteno življenje.

Povezana slika

Stein zna bolje kot kdorkoli pojasniti psihološke vzroke, ki so pomemben dejavnik pri vseh velikih goljufijah, o katerih beremo zadnja leta. »Pri prevarah ne delujejo ne razum ne moralne vrednote, ampak prevladajo čustva. Ko ti gre vse leto vse kakor po maslu in ti uspevajo tudi najbolj čudne reči, dobiš občutek vsemogočnosti in nepremagljivosti, ki te ne zapusti niti takrat, ko se ti svet začne podirati.« Sterling Group je v primerjavi z Enronom ali Parmalatom pritlikavec, vendar pri vseh delujejo isti finančni in psihološki mehanizmi, pravi Stein. »Ko začne človek, pa naj bo mala riba ali direktor multinacionalke, ribariti v kalnem, tvega, da ga bo tok, ki je močnejši od njega, iz sivega območja potegnil naravnost v črno. Če pri tem še naprej priteka denar, se lahko vabi upre samo človek z močnimi moralnimi normami – strah pred posledicami goljufije na tej točki namreč popolnoma izgine. Brizg denarja na račun se ne razlikuje prav dosti od brizga heroina v kri – ko se navadiš, je težko nehati.« Zelo dobro se spominja dneva, ko je zaslužil rekordni znesek. »Bila je sreda, pobrali smo tri milijone dolarjev. Izjemen občutek. Nepopisen. Bil sem kot pijan.«

Čudno je, da tako zmožen podjetnik ni dovolj dobro ocenil tveganja in se ni prav zavedal, da se vsak piramidni sistem prej ali slej ustavi. »Na konec kratko malo nisem mislil. Imel sem ohlapno idejo, da bom pač znižal odstotek vračila dobičkov ali nekaj takega. Pritekanje ogromnih vsot denarja me je popolnoma prevzelo, očarala me je lahkost, s katero sem pridobival več in več. Nisem se znal za trenutek ustaviti in trezno razmisliti. Nisem se obremenjeval s prihodnostjo. Še ko sem izvedel, da me bodo prijeli, nisem verjel, da je konec.« Steina so obsodili na osem let. Obžaluje dvoje: da je storil, kar je storil, in da se je tega sploh domislil. »Iskal sem bližnjico. Nisem vedel, da vodi v prepad.« Kaj bo delal čez pet let, ko se mu bo iztekla zaporna kazen, še ne ve. Morda bo še naprej predaval. Če bi ga hotel zaposliti FBI, ne bi imel nič proti. »Mislim, da bi lahko bil koristen. Res poznam veliko trikov.«

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja