Skupni trenutki z družino, boljšo polovico so nekaj najlepšega, vsaj meni. Življenje je namenjeno temu, da si naredimo čim več lepih spominov, čim več skupnega adrenalina, intime in še in še. Več kot je vsega po malem bolj smo tudi zadovoljni sami s seboj, to je prvo kot prvo, drugo kot drug pa, če smo s seboj zadovoljni bodo tudi drugi zadovoljni z nami. Pozitiva privablja pozitivo nazaj, to je dejstvo. Na nas ljudeh je le kako se bomo tudi kdaj odzvali na kakšno slabo prigodo, recimo v intimnih trenutkih, če se zgodi, da erekcija ni takšna kot bi mogla biti, ne smemo biti zato jezni, besni na dragega, kajti da ni tako kot je treba je lahko ogromno stvari, da nekaj ne funkcionira kot mora.

Vsi smo kdaj pod stresom, imamo kup obveznosti,  v mislih se nam poraja tisoč in ena misel, in pač kdaj kaj ne funkcionira. Ali pa, če kdaj dragi/dragemu ni za iti po trgovinah, naokoli po pijačkah in podobno ne smemo biti jezni nanj/nanjo, kajti se zgodi, da se nam kdaj ko končamo recimo službo preprosto ne da nič delati kot pa iti domov, se vleči na sedežno in le gledati televizijo ali pa malce zaspati, ker se mogoče počutimo slabo. Marsikaj je lahko kdaj kaj v ozadju, da pač nečesa ne moremo narediti kar ponavadi bi lahko.

Smo pa ljudje takšna bitja, ki veliko prehitro ocenjujemo, mislimo takoj na negativno, namesto, da bi se kdaj lepo pogovorili med seboj, si povedali kaj nas teži, ali pa da si damo le kakšen dan oddiha in pustimo nekoga na miru, da obdela v prvo v svoji glavi in se nato šele drug dan pogovorimo ali pa tudi ne.

Mogli bi se naučiti kdaj pa kdaj naše misli popolnoma izklopiti, ampak kaj ko je to tako težko. Sama sem tudi takšna, zelo prepogosto prehitro sklepam o nečem, in me je strah da je tako kako je in vedno mi švigajo po mislih negativne reči. Samo kaj, žal je tako težko misli popolnoma izklopiti!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.